Omemba: Maruša Kink

»Zaradi produkcijskih okoliščin smo si lahko privoščili tri nastopajoče, kar je potem tudi diktiralo način dela oziroma uprizoritvene strategije, ki jih je bilo treba ubrati.«

»Eden ključnih izzivov je bil, kako delati razlike med liki, da je čim bolj jasno, ker je predstava hitra, zgodba pa dolga.«

»Ko sem si predstavljala, kako bi danes otrok pri dvanajstih letih živel sam, brez mame in očeta ... te kar stisne.«

»Tudi vprašanje, kako skupnost v bistvu ne poskrbi za tega otroka, je zelo močno prisotno.«

»Vzgajamo novo publiko in mladim moramo na nek način približati gledališče.«

»Največja nagrada je, če gredo mladi iz dvorane nezdolgočaseni in zadovoljni.«

»Roman je nastal v drugem času in nekatere teme so opisane zelo kruto, zato je bil izziv, kako vsebino prilagoditi, da bo današnjim otrokom prijetna, a še vedno navdihujoča.«

»V izvirniku ima pasivno vlogo, mi pa smo jo zastavili drugače; kot pogumno dekle, ki je del bratovščine in jo zanima pustolovščina.«

»Spremljam zgodbo z zvoki, ki pritičejo temu, kar se v tistem trenutku dogaja, bolj kot z melodijo z ritmom, šumi in akcijo.«

»Kadar sem v vlogi člana bratovščine, tudi sam udriham veliko bolj doživeto.«

»Zelo si razgaljen kot oseba, kot lik in kot igralec.«

»Besedilo nagovarja predvsem s situacijami, ki so tako zelo prepoznavne, da je včasih kar malo grozljivo.«

»Ena noč bo razkrila vse strahove, rane in laži.«

»Vidimo, da so vsi trije na točki, ko se sprašujejo, ali so v življenju sprejemali prave odločitve.«

»Zdaj vsi trije začnejo drseti proti breznu, ki grozi, da jih bo vsesal vase.«

»Zelo si razgaljen kot oseba, kot lik in kot igralec.«

»Igralca vohaš, čutiš in dihaš z njim.«

»Kink je izjemno tankočutna režiserka s posluhom za igralca.«

»Prevajanje je zanimiv in ne najlažji prevajalski projekt.«

»Besedilo nagovorilo predvsem s situacijami, ki so tako zelo prepoznavne.«

»Osnovna tema je izguba doma, pa tudi pomanjkanje bližine.«

»V drami v prevodu Eve Mahkovic je osrednje osišče zanimanja družinska celica.«

»fantazijo o identiteti in različnosti«

»Tudi Trdina je naredil točno to. Jaz jih nisem obrnila v današnji čas, nisem jih želela brutalno aktualizirati.«

»Hotela sem ohraniti mehkobo in čarobnost sveta, ki je bil in ki ga morda nikoli več ne bo.«

»Vile, na primer, so že po Trdini zapustile Gorjance, ko so kristjani začeli napadati kristjane. Ostala je le še ena, ki je čuvala njihove zaklade. In potem se je še ta od žalosti spremenila v sneg.«

»Jedro ostaja enako, dodane so nekatere nekoliko mračnejše zgodbe.«

»Tam enkrat na leto, na kresno noč, nemogoče postane mogoče. Takrat lahko srečamo velikane, ki se bojijo ljudi. Pa vile, ki jih vidiš le ob zori, ko plešejo in se češejo.«

»Ustvarjalna ekipa se je v procesu, kot opisuje Zvezdana Novaković, 'glasbeno naslanjala na tradicijo ritualnega petja med Belo krajino in Hrvaško, ki na zelo star način ohranja vez, ki so jo gojili naši predniki. Ples v krogu, petje neskončnih melodij, ki se prepletajo in nikoli ne končajo, prošnja soncu, da sije. In ker se na kresno noč dogajajo čarobne reči, se ta čarobnost prepleta z zvoki harfe, ki riše pokrajine Gorjancev'.«

»Po besedah Nataše Keser so 'odkrivali ljudsko slovstvo skozi ljudsko pesem in petje, spoznavali ljudske navade in običaje ter 'stara' znanja, ki so zgovorna in povedna prav danes, ta trenutek, pa vseeno tonejo v pozabo. Ali pa jih morda na novo odkrivamo'.«